Ana Poljanec: Dojmovi iz Hrvatskog zagorja - Vinagora, 6.prosinca 2009.

JESEN V ZAGORJU     

Bejla megla se polahko spustila
Med zagorske brege se razlila
I vse jesenske lepote prekrila.
    
Samo po vrhima bregov megle ni
Na njima po jeseni diši
Oni so na soncu, od njega se sve blešći.

To nemre tak dougo biti
Megla se mora raziti
A sonce med brege priti.

Tak je i blo, blagi veter je zapuhal
Meglo med zagorskim bregima potiral
Nove jesenske lepote po brrežuljkima otkrival.

Zde već v zagorju megle ni
Po bregima i ravnicama
Se vse šareni.

Šarasto listje na vse strane leti
A šipek na golim vejama crveni.
Tak te je zagorje moje lepo gledeti.

V sako doba, ne samo v jesen
Već po zimi, proljeću i v leti.
V tebi dobri ljudi živijo.

Oni se zmerom veselijo
Ftice slobodno letijo, potoki žuborijo,
Po bregima vjutro, u polne i hvečer

Na cirkvenim turnima
Zvona zvonijo
Tuj veseli zagorci mirno spijo.

Ana Poljanec, Velika Gorica